Sestrini otroci so prišli na počitnice. Veliko veselje se je čutilo po hiši. Razporedili so se po sobah in si zložili stvari v omare. Sestra je mlajšemu dajala posebna navodila za nošnjo in čiščenje zobnega aparata. Naredili smo roštilj in se družili še pozno v popoldan. Proti večeru so se poslovili in sestra je še zadnjič dala navodila za zobni aparat mlajšemu fantu. Naslednje jutro smo vstali naredili zajtrk in si naredili tudi plan dneva. Pripravili smo malice in spakirali nahrbtnike ter se odpravili na bližnji hrib. Večino dneva smo bili naokoli, dosti smo hodili in se vrnili utrujeni domov. Tako so nam potekali dnevi.

En dan smo šli na morje ,en dan v hribe kakšen dan smo preživeli pa kar doma okoli hiše. Nakar se eno jutro zbudi mlajši fant in priteče v kuhinjo ves prestrašen in vpraša kje je njegov zobni aparat, ki ga je pustil na pralnem stroji v kopalnici. Šla sem z njim v kopalnico pogledat in res ga ni bilo na stroju niti v kopalnici. Šla sem v njegovo sobo, če je morda na mizo odložil zobni aparat zvečer, ko se je odpravil spat in ga tudi tam ni bilo. Pričel je jokat kaj bo mami rekla, ker je izgubil zobni aparat kjub temu, da mu je še posebej naročila , da ga pazi. Potolažila sem ga in mu obljubila, da ga bomo našli, nekje mora bit. Odšla sem v kuhinjo, da nadaljujem z pripravo kosila. Vmes sem malo pospravila po hiši in čakala, da stroj opere perilo. Ko sem šla pogledat ,če je že stroj opral sem slišala, da nekaj prasketa po stroju. Pomislila sem na kakšno zadrgo na jopicah in zaprla kopalnico. Stroj je potreboval še deset minut do konca pranja.

Usedla sem se na teraso in razmišljala kam bi še pogledala za zobni aparat, da bi ga končno našli. Stroj je zapiskal in šla sem v kopalnico odprla vrata in povlekla perilo v lavor. Glej ga zlomka, zraven perila se je skotalil še zobni aparat iz stroja. Za čudo ni bil nič poškodovan. Vsi smo se ga razveselili.

…