Moja sestra je bila vedno več od mene, bolj lepa, bolj pametna, jaz sem bila le senca nje. Tako je že kar nekaj let od tega, odkar ima preko javna naročila, jaz pa delam v trgovini. Tako so tudi moji starši vedno dali vedeti, da je moja sestra bolj pametna. Ne bom rekla, da me ni v mladosti bolelo, potem pa sem spoznala prekrasnega fanta, ki mi je vedno govoril, da sem lepa in pametna. Priznam, da sem prvo mislila, da mi noče priznati, da je moja sestra lepša od mene, potem pa sem le videla, da resnično tako misli.

Zanj sem bila prva. Začela sem se odpirati in imeti rada, vseeno mi je postajalo, če ima sestra preko javna naročila, vseeno bi mi bilo, če bi bila direktorica, videla sem, da sem se pozdravila te travme in srečnejša sem postala. Svoji sestri sem privoščila takšno delo, javna naročila so zanjo bila vse, rada je imela svojo službo in jaz sem ji to privoščila. Nekdo bi rekel, da ji zavidam, pa ji ne. Jaz sem sedaj srečna, meni je samo nekdo moral odreti oči in me postaviti na prvo mesto, če se sama nisem znala. Jaz javna naročila niti nebi želela imeti preko, ker mi je prezahtevno, jaz rada počnem enostavnejše stvari, srečna sem kot prodajalka, ki jo doma čaka zaljubljen mož in dva srečna otroka. Ne potrebujem več. 

Če pa bom kdaj v položaju, ko bodo javna naročila prišla prav tudi meni, pa bom z veseljem za nasvet vprašala svojo sestro, da mi pomaga, ker ona vse to obvlada, tako kot imam jaz rada trgovino ima ona rada javna naročila in to je najlepše, če v službo hodiš srečen in iz nje zadovoljen. Razlika je le ta, da jaz na službo takoj pozabim, ko pridem domov, moja sestra pa ne vedno.…